Novice - Veleposlaništvo Republike Bolgarije v Republiki Sloveniji (Ljubljana)

Slovenska revija za književnost in kulturo Dialogi, katere tematska številka za predzadnje četrtletje tega leta je z naslovom Razglednica z Balkana, je predstavila dve bolgarski pisateljici oziroma pesnici. V njo so na skupno 16-ih straneh uvrstili dela Rene Karabaš in Jordanke Beleve, ki prvič izhajajo v slovenskem prevodu.

V tej ugledni publikaciji gostuje R. Karabaš z odlomkom iz romana Ostajnica (iz leta 2018), v katerem tematizira vpliv patriarhalnih družbenih odnosov na samouresničevanje posameznika.

1. Beleva, ki ustvarja tudi za otroško bralstvo, se predstavlja z desetimi pesmimi iz njene pesniške zbirke Osrednja oddaja iz leta 2024 (ki je bila nominirana za nagrado, poimenovano po Ivanu Nikolovu). Slovenske bralke in bralci se bodo lahko seznanili z njenimi pesmimi, naslovljenimi Prvič v cerkvi, Obletnica mature, Smrt osnovnošolske učiteljice, Prevedena pesem, Čebele ne osirotijo in z drugimi.

Knjigi obeh za Dialoge selektiranih avtoric iz Bolgarije sta išli pri založbi Janet 45 v bolgarskem mestu Plovdiv.

V predgovoru te edicije o Balkanu (v slovenščini in agleščini) leta 1989 v mestu Loveč rojeno Ireno Ivanovo (katere umetniški nadimek je R. Karabaš) omenjajo kot pisateljico, scenaristko, režiserko in gledališko igralko. Svojo prepoznavnost dolguje v že nekaj jezikov prevedenemu romanu Ostajnica, čigar lik so zaprisežene device, »žrtve krutih starodavnih zakonov in radikalnega kulturnega fenomena, značilnega za območje nekaterih držav Balkana«.

»J. Beleva je eno najvidnejših imen sodobne bolgarske književnosti; za svoja pesniška in kratkoprozna dela je prejela številne nagrade. V njih s pomočjo intimnih zgodb upoveduje univerzalne človeške izkušnje ter se dotika temeljnih izzivov sodobne družbe s preizpraševanjem vrednot človečnosti, dostojanstva in humanizma«, je o J. Belevi zapisala avtorica uvoda Petra Kolmančič.

V od leta 1965 izhajajoči reviji so objavili izbrana besedila 20-ih vrhunskih pisateljev in pesnikov iz držav nekdanje Jugoslavije, iz Bolgarije, Romunije in Albanije (rojenih v času med letoma 1949 in 1989), »ki s svojimi deli predstavljajo odnos do Balkana kot ga piše literatura tukaj in zdaj«.

Med sodelujočimi v tej številki so prav tako Tomislav Marković, Ognjen Spahić, Andrej Nikolaidis, Lidija Dimkovska, Miruna Vlada, Luljeta Lleshanaku. Glede celotne skupine literatov poudarja uredništvo Dialogov, da »se neposredno ali posredno odzivajo na njihova političina in kulturna okolja […], pri čemer preizprašujejo Balkan kot realni ali zgodovinski prostor«. Nekatere med njimi odlikuje tudi družbeni vpliv »tudi izven strogih okvirjev literarne scene«.

Poglavje o Bolgariji od 96. do vključno 111. strani je poslovenila Maja Kovač, nekdanja študentka z lektorata bolgarskega jezika na Univerzi v Ljubljani in že uveljavljajoča se prevajalka iz južnoslovanskih jezikov. Je med pobudniki projekta Južnoslovanski večer in je prejemnica nagrade Društva slovenskih književnih prevajalcev. Do sedaj je M. Kovač prevedla tudi odlomek iz romana IskaRka stvari: 44 (ne)navadnih predmetov od blizu in daleč ter druge zgodbe Ekaterine Petrove, v katerem je eno izmed poglavij posvečeno slovenski prestolnici. V letošnjem marcu sta avtorica in njena prevajalka gostovali na festivalu Fabula v Ljubljani in Mariboru v sklopu projekta CELA, namenjenega vzhajajočim literarnim ustvarjalcem v Evropi.

Del vsebine revije, vključno z življenjepisnimi podatki o R. Karabaš in J. Belevi, si lahko ogledate brezplačno na spletni strani https://aristej.si/dialogi/2025/3-4

-------

Foto: Dialogi; www.janet45.com