3. marca je v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani potekal sprejem ob priložnosti dneva osvoboditve izpod otomanskega jarma.

V svojem nagovoru gostom je veleposlanik Mladen Tcherveniakov poudaril pomen t.i. Sanštefanske mirovne pogodbe, ki je pred 142 leti prinesla ponovno vzpostavitev bolgarske državnosti. Ko je izpostavil prispevek tujih vojakov k osvoboditvi Bolgarije leta 1878 je veleposlanik poudaril tudi potrebo po skupnih prizadevanjih za vrnitev Balkana »v območje varnosti, stabilnosti in blaginje«. V tem sobesedilu je Ml. Tcherveniakov orisal dosežke bolgarskega predsedstva Sveta EU v letu 2018 v podporo evrointegracijskim procesom v regiji. Prav tako je v nagovoru veleposlanik omenil skupno predsedovanje Bolgarije in R Severne Makedonije Berlinskemu procesu v letošnji jeseni.

Skladno s tradicijo so prejeli vsi gostje »martenico«, ki jim jo je delila v nacionalno nošo odeta varovanka otroške delavnice Bela urejena hišica pri veleposlaništvu.

Sprejema se je udeležilo okoli 100 predstavnikov družbeno-politične elite države, med drugim, tudi predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, minister za Slovence po svetu Peter Česnik, zunanjepolitična svetovalka predsednika Slovenije, veleposlanica dr. Smiljana Knez in generalni državni tožilec Drago Šketa. Ob predstavnikih diplomatskega zbora med gosti so bili šefa državnega in diplomatskega protokola ter vodje regionalnih in mednarodnih organizacij s sedežem v Ljubljani – Forum slovanskih kultur, Večnacionalni NATOV center odličnosti za gorsko bojevanje, Center za razvoj financ ipd. Prisostvovali so tudi številni uslužbenci iz kulturniških, izobraževalnih, znanstvenih in javnih ustanov, ki so partnerji Bolgarije pri bilateralnih in večstranskih projektih.

Svečani dogodek je veleposlaništvo priredilo ob finančni pomoči perutninarskega podjetja Gradus d.d. iz mesta Stara Zagora in kleti Zlati Rožen iz vasi Kapatova, kateri zahvaljujoč so gostje lahko pokusili bolgarska vina in vrhunske mesnate izdelke. Sprejem ob 3. marcu je potekal tudi ob podpori slovensko-bolgarske zagonske družbe Doctrina.